Sporedi cerkvenih pesmi

Lepo pozdravljeni,

sporedi cerkvenih pesmi so namenjeni kot pomoč pri oblikovanju sporedov pesmi za BOGOSLUŽJE V KATOLIŠKI CERKVI Rimskega obreda; sicer so ponekod tudi opombe ali pojasnila za druge Zahodne in Vzhodne katoliške ali tudi pravoslavne obrede, a zgolj z vidika boljšega sodelovanja pri Rimskem obredu v slovenskem ali latinskem jeziku. Na teh straneh ni notnega gradiva v grafični obliki, ampak so samo seznami oz. predlogi pesmi in nekateri povzetki teoretičnih znanj s področja cerkvene glasbe ter praktični bogoslužno glasbeni napotki - je pa na desni objavljenih nekaj povezav in mest, kjer je moč natisniti ali kupiti tudi Note.

POJASNILA za lažjo uporabo teh strani:

Do ogleda vsebine je torej prosta pot preko NAVIGACIJE na desni strani. Ker vas največkrat zanima oblikovanje sporeda pesmi pri obhajanju sv. maše, predlagam obisk povezave ZAKRAMENTI - Sveta maša (evharistija) - izbran mašni del itd. ter po tem še ustrezni čas v povezavi CERKVENO LETO, kjer lahko dobite še dodatne vzpodbude za bolj doživeto in bogoslužno logično petje, ki bo povzdigovalo duha k Bogu.
Če pa gre za sv. mašo ob pogrebu, pa glejte še povezavo BLAGOSLOVI - Pogreb (pogreb pač ni zakrament, ampak le zakramental, blagoslov pokojnega) oz. če gre za poročno sv. mašo, povezavo ZAKRAMENTI - Sveti zakon.
Pazite tudi na praznik Jezusovega darovanja (Svečnice), ki ga ne boste našli v sklopu Božičnega časa Cerkvenega leta, ampak v sklopu CERKVENO LETO - MED LETOM I, saj Svečnica ni več božični praznik, čeprav po slovenski tradiciji jaslice ohranjamo do Svečnice, ampak sodi v 1. del časa med letom, torej za božično dobo in pred postom, 2. del časa med letom pa je po velikonočni dobi, torej čez poletje in traja do adventa, ko se spet začne novo Cerkveno leto.
Tudi Marijine in svetniške ter angelske praznike boste vse skupaj dobili v sklopu CERKVENO LETO, čeprav marsikateri od njih pade vedno v poseben čas cerkvenega leta, npr. Marijino oznanjenje in sv. Jožef v post, a v tem primeru s postom nimata veze.
Prav tako morate ločiti med prazniki Velikonočnega tridnevja (Veliki petek s predhodnim četrtkom zvečer, Velika sobota in Velikonočna nedelja oz. Velika noč s predhodno Velikonočno vigilijo na Veliko soboto zvečer) in prazniki Velikonočne dobe po Veliki noči, torej dobe, ki traja od Velikonočnega ponedeljka naprej preko Velikonočne osmine in Vnebohoda tja do Binkošti.
Za prve petke in prve sobote lahko uporabite spored pesmi za praznika Marijinega in Jezusovega Srca v juniju, torej iščite v času med letom, tj. CERKVENO LETO - MED LETOM II - Srce Jezusovo oz. pri MARIJA.
Tudi s Papeško nedeljo ni tako trdno, saj je vezana na rojstni dan aktualnega papeža, tako je bila pri papežu Janezu Pavlu II. to 2. nedelja v oktobru, pri sedanjem papežu Benediktu XVI. pa je to nedelja po 19. aprilu - dobite jo sicer v Času med letom, a trenutno to "pade" v Velikonočno dobo oz. bližje 2. delu časa med letom, zato je postavljen v sklop MED LETOM II.
Tak je pač bogoslužni red, krožna ali spiralna pot naprej iz leta v leto med dvema poloma: Jezusovim rojstvom (Božič) in vstajenjem od mrtvih (Velika noč). In po Božjem Sinu Kristusu Jezusu (Maziljenemu Božjemu Odrešeniku) se preko bogoslužja upodabljamo tudi mi - počasi, iz leta v leto nam gre na bolje - ali pa ne, odvisno od našega sodelovanja!

ZVRSTI ali slogi cerkvenega ljudskega petja:

Izhodišče je klasično slovensko cerkveno ljudsko petje, zato so številke ob pesmih vzete iz bogoslužne pesmarice Slavimo Gospoda (okrajšano SG, izdala Mohorjeva družba, Celje 1988), drugje, npr. pri zborovskih neljudskih skladbah, pa so navedeni vsaj avtorji (pri založbi Družina je izšlo kar nekaj zbirk cerkvenih skladb za mešane in moške zbore).
Do nekaterih cerkvenih popevk je tu nekoliko zadržano stališče (pri Družini je sicer z vsemi dovoljenji izšla zbirka nekaterih takih skladb skupnosti Emanuel z naslovom On živi - poleg drugih popevkarskih cerkvenih pesmaric pri drugih ustanovah - ki pa razen morda nekaterih pesmi "še" nimajo povsem vseslovenske ljudske "moči" za uporabo pri bogoslužju). Zadeva glede siceršnje (navidezne) globalne bujnosti cerkvenih popevk ("sacro pop" ali "sodobna krščanska popularna glasba, kakor je to zvrst po ameriškem zgledu definiral duhovnik Janez Rus) se torej še prečiščuje, saj gre za novost zadnjih desetletij, zadnjega stoletja, ki ni vzklila iz tradicije gregorijanskega korala, ampak iz protestantskih karizmatičnih cerkva, npr. Kalvarije. Glej Sporede za otroke!
Poleg tega nekatere cerkvene popevke kljub praktični uporabi v liturgiji vendarle liturgično niso primerne, pač ne puščajo miru v duhu, nasprotno pa je uporaba gregorijanskega korala, ki velja za najodličnejšo liturgično glasbo, v praksi preveč zamrla ali sploh še ni zaživela kot del slovenskega ljudskega petja (izjema je Aleluja po 6. ton. načinu, prefacij evharistične molitve in litanije vseh svetnikov), ker gre po večini za razkorak med slovansko in romansko (ne samo jezikovno) kulturo ter razliko v razvoju stopnje duha Slovencev in posameznih viškov duha dosedanjih civilizacij, ki so doprinesle svoj delež k razvoju napevov gregorijanskega korala (torej ne gre samo za delni razkorak v odnosu do romanske ali cerkvene meniške kulture). Cerkev od Slovencev še čaka svoje cerkvenoglasbene viške, ki bodo prepričale kristjane vsega sveta, kakor se npr. to že delno dogaja z nekaterimi zborovskimi skladbami Marijinih pesmi, pa tudi naše slovensko cerkveno ljudsko petje običajno na romanjih v tujini pri tujcih vzbuja občudovanje.
Kljub vsemu se zadeve glede gregorijanskega korala oživljajo oz. postavljajo na primerno mesto tudi v slovenski liturgiji. K temu je posredno doprineslo vnašanje vzorov meniškega gibanja iz Taizeja v Franciji, za katero skupnost je skladatelj J. Berthier po zakonitostih gregorijanskega korala zložil vrsto kratkih meditativnih sodobnejših enostavnih napevov (večinoma na dele tipičnih psalmskih ali mašnih besedil), zelo primernih za bogoslužno uporabo pri krščanskih bogoslužjih, ne samo pri evangeličanskih, ampak tudi v Cerkvi, lahko tudi prevedenih v razne jezike, npr. tudi v slovenski jezik in zlasti pri verni mladini sprejetih kot redni glasbeni sopotnik ob cerkvenih popevkah. Glej Sporede za otroke in Note.
V Cerkvi na Slovenskem in tudi po svetu pač ustvarjamo sintezo klasičnega izročila in novitet v Cerkveni glasbi - pač Sveti Duh veje, kjer (in kadar) hoče! Mu sledimo? Zadeva kljub vsemu ni enostavna, saj je mnogo duhov, zato tudi mnogo ver, a resnica je le ena, ker le eden je Sveti Duh! Poslal ga je Jezus Kristus, Božj Sin. To je Sveti Duh, ki izhaja iz Očeta in Sina - tako nam je povedal Sin, kakor je zapisano v evangelijih. Zakaj bi ne verjeli temu razodetju in se trmasto trudili v nekih svojih nemočnih človeških iskanjih, ko pa Bog sam najbolje lahko pove, kako je z Bogom - in kako je z nami, katerim je tudi vdihnil svojega Duha življenja, zato smo tempelj Svetega Duha. Človek, se zavedaš tega?

KONTAKT:
Predloge ali vprašanja v zvezi s sporedi cerkvenih pesmi pri bogoslužju lahko tudi napišete na javnih e-straneh foruma Cilka (če še niste prijavljeni, se morate preje prijaviti in počakati, da vas administrator potrdi) ali pišete bolj osebno na e-naslov sporedi-pesmi@scd.si.

Matjaž Meglič