Zapovedan praznik. Že v 4. stol. so na Vzhodu poznali praznik vseh svetih po binkoštih. Prek Galije ga je v 9. stol. sprejela tudi Cerkev v Rimu. Po drugih podatkih pa naj bi praznik Vseh svetih izviral iz leta 607 in so ga praznovali 13. maja. Kasneje so ta praznik premaknili na 1. november, da bi poganski praznik »Gospoda mrtvih« spremenili v krščanski sveti dan. Namreč antični Druidi so verovali, da 31. oktobra »Gospod mrtvih« kliče duše zlobnih umrlih ljudi. Tega dne naj bi (morda povsem v naravnem kozmičnem redu) pregrade med tem in onim svetom izginile in tako omogočile pojav večjih duševnih (psihičnih) zaznav in pojavov (fenomenov). Da bi umirili hude duhove, ki naj bi se tedaj vračali na kraje svojega zemeljskega bivanja ali kraje svojih zločinov, so npr. pri starih Keltih vaški čarovniki ali čarovnice zahtevali od ene družine, da daruje svojega otroka, ki so ga zažgali, ostanke pa položili v izdolbeno repo ali bučo, na katero so izdolbli strašljive dele obraza. Zato se je noč iz 31. oktobra na 1. november imenovala tudi Noč čarovnic (Halloween) in je bila strah za vsako družino. Sporeobrnenje v krščanstvo, k Jezusu Kristusu, je rešilo mnoge otroke prezgodnje in nasilne, mučeniške smrti. Žal praznovanje Noči čarovnic preko Amerike kot tržna znamka (kupovanje čarovniških oblačil, proizvajanje in predvajanje filmskih strahljivk, kupovanje hrane in pijače za nočne zabave) prihaja nazaj v Evropo in se razširja tudi v druge kraje Sveta, stranski učinki pa so strah, praznovanja s silami teme, klicanje duhov umrlih, izvajanje okultnih igric ipd., zakar obstaja tudi nevarnost izgube »duhovnega imunskega sistema« in s tem možnost, da zapademo pod vpliv temnih sil, demonov ipd. ter da zapustimo vero v Kristusa in v končnem pristanemo tudi v satanizmu, kjer izvajajo črne maše z razdevičenjem deklet, oskrunjanjem v katoliški Cerkvi ukradenih posvečenih hostij ter pitjem krvi (ubitih mačk ali celo otrok), pomešane z urinom.
- uvod: O srečni dom 257, Svetniki vsi gredo v nebo
- Gospod usmili se: Litanije vseh svetnikov 117
- psalm: Nedelje med letom 3 331, odpev Gospod je moja luč in moja rešitev
- aleluja: Za praznike svetnikov 350
- po prošnjah oz. pred darovanjem: K tebi, Bog in naš Gospod 1 385 (2. kitica: Spomnimo svetnikov se)
- obhajilo: Dajte luči 424, Usmiljeni Jezus (3. kitica: Ko v družbo nebeško) 454
- po obhajilu: V nebesih sem doma 539
- konec: Večernica (3. kitica: Vsi bomo enkrat zaspali), Angeli lepo pojejo 161 (2. kitica: Božji svetniki), Srce moje 204 (4. kitica: Mati zlata), Marija Mati moja 181 (1. in 3. kitica: O sladka Mati moja!)