Gospod, usmili se
Če sta naslednja dva dela (Gospod, Slava) dolga, se mašnik lahko vsede in enako verniki, a res le izjemoma.
GOSPOD, USMILI SE (Kyrie – Gospod Bog, Jahve, 3x3 prošnje), je spev v obliki litanij, saj je ostanek nekdanjih daljših litanij v povezavi s prošnjami, ki so jih v 16. stoletju ukinili, ostala pa je le Collecta, zbirna glavna mašna prošnja, s katero je mašnik povzel vsebino vseh preje izrečenih prošenj vernikov med posameznimi Kyrialnimi vzkliki ter jo izročil Bogu. (Primož Krečič, Naša družina, Oznanila župnije Koper, 2021-2022)
Spokorni vzkliki imajo osnovo v zbirki molitev za bogoslužje papeža Gelazija (492-496), v katerih je uvedel litanije, od katerih pa je do danes ostal samo še Kyrie. Benediktinec papež Gregor Veliki je h Kyrie dodal še Christe eleison (Ferenčak Štefan, Cerkvena glasba, repertitorij, Maribor, Ljubljana 2005 – skripta TF UL, str. 20); Kyrie eleison so klicali že pogani kot jutranji pozdrav bogu Soncu, torej kot izraz vere in ne samo prošnje za usmiljenje oz. danes kesanje (prof. dr. p. Kranjec). Tako so prošnji vzkliki »Kyrie eleison, Christe eleison« ena prvih oblik sodelovanja pri maši v 8. stol. pokristjanjenega slovenskega ljudstva, v 11. stol. imenovane »slovenske lajse« (prim. Zmaga Kumer, Ljudsko petje pri bogoslužju in pobožnostih na Slovenskem, v: Communio, 10. letnik (2000) 3, Družina Ljubljana, str. 226). Pri kyrie so se udomačili »jubilusi« (melodija brez besedila), iz česar so v zgodnjem srednjem veku nastali ob predloženih besedilih troparji (prim. Anton Štrukelj, Glasba v bogoslužju, v: Communio, 10. letnik (2000) 3, Družina Ljubljana, str. 255). Grške besede Kyrie eleison, Christe eleison pomenijo Gospod usmili se, Kristus usmili se. »Kyrie eleison je imel prvotno značaj slavilnega vzklika, s katerim je ljudstvo pozdravilo svojega vladarja; v podobni vlogi, kot aklamacijo na čast Kristusu, pa so ga v svoje bogoslužje prevzeli tudi prvi kristjani. Današnja ureditev misala ga opredeljuje kot spev, s katerim verniki kličejo h Gospodu in prosijo njegovega usmiljenja.« (Matej Podstenšek, Glasba pri maši – povzetek, Glasbena podoba bogoslužja, Cerkveni glasbenik, Družina 2006 (99), št. 3, str. 4)
V pravoslavni bizantinski liturgiji sv. Janeza Zlatoustega bi lahko iskali vzporednice oz. isti vir in smisel v Prošnji za mir in v 1. antifoni, kjer se med drugim ponavljajo odpevi »Gospodi pomiluj!« - namreč v pravoslavju je Kyrie ena od najpogostejših molitev sploh, imenuje se tudi Molitev srca ali Jezusova molitev in ima dolgo (bolj svečano) obliko, srednjo in kratko obliko (ki se pogosto pojavlja kot odpev pri litanijah). V nadaljevanju je navedena molitev v vseh treh oblikah:
Grško:
Κύριε Ιησού Χριστέ, Υιέ του Θεού, ελέησόν με τον αμαρτωλόν.
Κύριε Ιησού Χριστέ, ελέησόν με.
Κύριε ελέησόν.
Rusko:
Господи Иисусе Христе, Сыне Божий, помилуй мя грешного.
Господи Иисусе Христе, помилуй мя.
Господи, помилуй.
Srbsko:
Господе Исусе Христе, Сине Божји, помилуј ме грешног.
Господе Исусе Христе, помилуј ме.
Господе, помилуј.
Slovensko:
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika.
Gospod Jezus Kristus, usmili se me.
Gospod, usmili se.
Gospod usmili se vedno pojejo vsi ali ljudstvo izmenjaje z zborom ali solistom, npr. po »tridentinskem ritusu« najprej kantor, nato ljudstvo, nato zbor z umetelno večglasno izvedbo in za zaključek zopet ljudstvo ali 3x3:
1. sklop – Kyrie:
- duhovnik Kyrie;
- vsi ponovijo Kyrie;
- duhovnik Kyrie (navadno spremenjena melodija).
2. sklop – Christe:
- vsi Christe;
- duhovnik ponovi Christe;
- vsi Christe (navadno spremenjena melodija).
3. sklop je ponovitev 1. sklopa, s tem da je končni Kyrie melodično lahko delno preoblikovan v smislu zaključne kadence.
So pa še druge variante oz. oblike:
Varianta 1:
Pred vsakim gornjim vzklikom dodamo prošnje oz. besedilo (tropus) v smislu spokornega vzklika (zlasti primerno ob petkih). Med tem je lahko tudi obred blagoslova vode in pokropitev vernikov z njo v znamenje spokornosti (adventni in postni čas ter kvatrni dnevi) in v spomin krsta (praznik Jezusovega krsta).
Gospod, usmili se (+ tropi):
MAŠA 1 - 7 283 – 307 in
Gospod usmili se 696 (iz Litanij Srca Jezusovega 1)
Gospod usmili se 697 (iz Litanij Srca Jezusovega 2)
Gospod usmili se 722 (iz Lavretanskih litanij 1 - semeniških)
božični čas:
Gospod usmili se (50 - po napevu pesmi Poslušajte vsi ljudje)
Varianta 2:
Spev Gospod usmili se (in tudi pred njim Skupno kesanje) lahko odpade in je le pokropitev vernikov z blagoslovljeno vodo, med obredom pa ljudstvo ali pevski zbor poje spev Pokropi me, Gospod (Asperges me, Domine) ali/naprej Ps 50 (51): Usmili se me Bog (po 1. ton. načinu) oz. v velikonočnem času Videl sem vodo (Vidi aquam).
Varianta 3:
Gornje speve lahko nadomestimo tudi s spokorno pesmijo oz. primerno kitico iz mašnih pesmi (glej vstop) ali spokorne pesmi (namesto gornjih dveh možnosti):
O grešna stvar, le premišljuj 76
Oh, prizanesi 77
Večerja zadnja je minila 85 (2. kitica: Zapoved, glejte ta je moja...)
Oče večni v visokosti 392 in 393
Tebe molit, Oče večni 398
Verni kristjani 399
Bog Oče, ki v nebesih 421 (3. kitica: Odpusti, Bog nebeški...)
K tebi, Jezus ljubeznivi 428 (2. kitica: Daleč luč...)
Pridi ljubi Jezus 446 (4. kitica: Žal so mi...)
V tabernaklju tiho bivaš 456 (3. kitica: Srca grešna...)
Živo verjem, Jezus v te 460 (2. kitica: kesanje)