Besedno bogoslužje
BESEDNO BOGOSLUŽJE (pri pravoslavnih liturgija katehumenov) – miza Božje Besede (Premudrost, vonmem. (staroslov.) Modrost, bodimo pozorni.) pri glavnem ambonu, na desni strani oltarja (kjer je prostor za branje samo Božje besede in ne oznanil, prošenj ipd. - vzorec sinagoge). Branje beril, psalma in evangelija je oznanjevanje Božje besede. Ko govori Božja beseda, govori Kristus. Bistvo je v metanoi – spremenitvi naše pameti po Jezusu Kristusu (a ne moralizirajoče).
Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa. (sv. Hieronim)
V letu 2010 vse od 1. adventne nedelje (28.11.2010) naprej in dalje v letu 2011 do 1. adventne nedelje 2011 pri berilih izberemo leto I (liho številko, ker je leto 2011 liha letnica), ob nedeljah pa vzamemo lekcionar (zbirka beril) oz. evangeliarij (zbirka evangelijev) leto A (letnica, ki je deljiva s 3, vsebuje branja leta C, tako je bilo lani v letu 2010 leto C, pred njim leto B, za njim pa leto A, tako je sedaj v letu 2011 leto A, seveda le do 1. adventne nedelje v letu 2011, ko se bo z novim cerkvenim letom že začelo naslednje leto B). Več o tem in podobnem (npr. liturgične barve, zapovedanost praznikov) na:
http://www.sv-nikolaj.org/Strani/Koledar/_koledar.htm
Besedila Božje Besede (berila, psalmi, pesmi slednice, alelujne vrstice in evangeliji) nedelj in večjih praznikov se je vsaj včasih dalo prebrati ali si natisniti tukaj http://zupnije.rkc.si/lj-vic/?id=86&fmod=13, vsekakor pa na spletu Dunajske Cerkve: http://www.virc.at/texte/jahr_a_d.htm (na pikico pod stolpec "si", torej slovenski jezik, kliknite v tisti vrsti, za katero nedeljo ali praznik - zapisano na desni strani - vas zanima, in v "pdf" se bo odprlo vse branje ter še kratek razmislek).
Berejo naj le dobro pripravljeni bralci, tako imenovani lektorji in ne kdorkoli, npr. otroci, ki se zraven stalno motijo in glasovno niso izrazni. Pri liturgiji se ne sme brati na način televizijskih ali radijskih voditeljev ali političnih govorcev, ker gre za liturgično branje, ko je potrebno izraziti božjo Besedo in ne sebe, zato ljudi pogledamo le pred začetkom branja ali petja Božje besede, prošenj,... in na koncu oz. delnem koncu, ko je odpev psalmski kitici ali skupni prošnji vzklik po prošnji. Med branjem torej gledamo v besedilo – brez vmesnih očesnih stikov z verniki, razen če je besedilo zelo dolgo in ima vmesni premor k prehodu na drugi vsebinski del.