Obhajilo
Med obhajilom gremo v procesiji k obhajilu ali sedimo. V prvih stoletjih krščanstva so verniki »prejeli posvečen kruh v desnico in se sami obhajali. Ženske pa so desnico prekrile z belim prtičem in nanjo jim je diakon ali duhovnik položil posvečeni kruh.« (Sveti Ciprijan, Ognjišče, Koper 2006, str. 97) Otroke pa so obhajali pod podobo vina. (prim. Sveti Ciprijan, Ognjišče, Koper 2006, str. 30) »Svete hostije so dajali vernikom tudi domov, kjer so se sami obhajali« (Sveti Ciprijan, Ognjišče, Koper 2006, str. 31) - verjetno v primeru bolnih in nepokretnih?
OBHAJILO - prejem obhajila, obhajilo s procesijo obhajancev; obhajilni spev ali Communio oz. comunio spremlja in oblikuje to procesijo vernikov, izmed spevov je eden najstarejših, navadno v povezavi s preje slišano Božjo Besedo, zlasti evangelijem, s čimer je izpostavljena povezava med Kristusovo navzočnostjo v besedi in v kruhu – čeprav spet drugi zagovarjajo, naj se poje le glede na konkretno bogoslužno dogajanje, torej konkretno sedaj pripravljenost na prejem obhajila oz. samo obhajanje in zato ne še dodatno razmišljanje o preje brani in razlagani Božji Besedi, saj je bil za to čas v prejšnjem (»besednem«) delu sv. maše. Medtem ko se mašnik obhaja, pričnemo peti obhajilni spev; lahko ga poje ali ljudstvo ali zbor ali pevec, solist ali vsi skupaj ali izmenoma; zelo primerno tudi v kombinaciji z orgelskimi medigrami ali solističnimi instrumentalnimi skladbami; če ni petja, lahko kdo izmed vernikov ali pa mašnik sam (po obhajanju samega sebe, preden začne deliti obhajilo vernikom) prebere obhajilni spev iz misala. V primeru petja pa lahko uporabimo uglasbitev tega liturgičnega besedila iz misala (gregorijanske antifone s psalmom iz rimskega graduala) ali kakšen drug odpev s psalmom. V Sloveniji med obhajilom ponavadi pojemo evharistične pesmi, ki neposredno opevajo zakrament sv. Rešnjega telesa. Te pogosto nimajo posebne zveze s pomenom in značajem obhajila pri maši ter so kot take manj primerne, čeprav si petja med obhajilom morda brez njih ne znamo predstavljati. (Matej Podstenšek, Glasba pri maši – povzetek, Glasbena podoba bogoslužja, Cerkveni glasbenik, Družina 2006 (99), št. 3, str. 6) Communio je v bogoslužje uvedel papež Celestin (422-432), (Ferenčak Štefan, Cerkvena glasba, repertitorij, Maribor, Ljubljana 2005 – skripta TF UL, str. 20). Obhajanje pevcev mora biti med sv. mašo in ne po njej, saj je obhajilo najvišje dejanje sv. maše, vse je usmerjeno nanj. Najlažje se izjema dopusti pri organistu, če nima zamenjave ali ni časa tišine.
Obhajilo spominja na 13. del judovske pashe, hallel (hvalnica), ko se spije še četrto čašo, čašo odrešenja in poje skriti opresnik (afiqoman (gr.) prihajam), dobljen v 11. delu (safun) judovske pashe, kot znamenje Kristusa, ki je bil zlomljen za naše grehe, odstranjen in skrit in je prišel nazaj tretji dan - čeprav Jezus z učenci v dvorani zadnje večerje ni izpil četrte čaše, saj so pojoč drugi del Hallela odšli proti Oljski gori, kjer se začne pasion, Jezusovo odrešilno dejanje, ko je Jezus dejansko na nov način izpil kelih trpljenja in s tem odrešenja za vse človeštvo, kar nam sedaj daje v sv. hostiji in sv. Rešnji krvi kot svoje odrešenjsko telo in kri za nas, da bi mi vsi, ki smo si izvolili Jezusov dar in smo v posvečujoči milosti (brez smrtnega greha), imeli življenje, in to v obilju.
Surrexit Dominus (Ps Lk 24,34; na velikonočni ponedeljek)
Cantane Domino (Ps 96,2; na 3. velikonočno nedeljo)
Tu es Petrus (Mt 16,18; na praznik sedeža apostola Petra in na slovesni praznik apostolov Petra in Pavla)
Gaudete iusti in Domino (Ps 33,1; ob godovih apostolov in mučencev)
Gustate et videte (Ps 34,9; na 14. navadno nedeljo)
Panem de caelo (Mdr 16,20; na 18. navadno nedeljo)
Lux aeterna (pri maši za rajne – Requiemu; nekateri pa dodajali še »absolutium super trumulum« pri prazni krsti, to je spev Libera me Domine)
OBHAJILNE (evharistične) PESMI 419 – 460 in psalmska besedila:
Ps 34 (Slavil bom Gospoda,... okusite in spoznajte, kako dober je Gospod.)
Sv. Rešnje telo 326
Ps 145 (Oči vseh čakajo nate)
Angelci vsi prihitite
Hvalnico naj svet zapoje (J. Trošt)
Jezus male k sebi kliče
Najlepši dar
prvo sveto obhajilo:
Bodi pozdravljen, zlati moj dan
drugo:
Bodi tu in čuj zdaj z menoj (Taize)
Če bi poznala dar
Gospod je moja luč
Jezus, Gospod, ti luč si notranja (Taize)
Jezus, Jezus
Jezus, Kralj vsega stvarstva
Jezus Kristus je naš rešenik
Jezus med nami prebiva
Jezus moj ljubim te
Naš najboljši brat je Jezus
Nočem več ur
On rešuje mene, on rešuje tebe
O nepričakovani dar
Pesem vesela
Pridi k nam, Gospod
Res je prijetno
Saj Ti si moj Bog
Ti ki vir življenja si za me
Ti si ta luč sveta
Ti si spremenil
U Gospodu je moja moč (Taize)
Vlij mi olja v srce
v božičnem času (zlasti takoj po Božiču):
božične pesmi 39 – 63, še posebej:
Dete rajsko, Dete sveto 41
v postnem času (zlasti v 2. delu postnega časa):
postne pesmi 65 – 86, še posebej:
Na sveto goro Golgoto 70 (3. in 4. kitica)
Križ na gori 71 (2. kitica)
Oljsko goro tiha noč pokriva 81 (4. kitica)
v velikonočnem času (zlasti v prvih tednih po Veliki noči):
velikonočne pesmi 119 – 141
Iz Vzhodne, pravoslavne liturgije je npr. tu možno uporabiti pesmi iz liturgije sv. Janeza Zlatoustega: Hvalite Gospoda, Blagosloven, Telo Kristovo.
Po obhajilu verniki v klopeh klečijo ali sedijo, tisti ki imajo stole, sedijo. S prekrižanimi rokami preko prsi navzgor do ramen lahko na zunaj izrazim, da želim ohraniti prejeto Sveto Rešnje Telo v sebi, v svetosti. Med tem lahko premišljujem, da je Jezus položen v grob, v moje grešno telo, ker želi priti v moje srce, da bi z Njim vstal v novo življenje, saj je On Kruh življenja, zato naj mu izročim vse svoje težave, preganjanja in ga takega vidim tudi v drugih trpečih ali tistih, ki Jezusa preganjajo, čeprav je umrl tudi zanje.