- CERKVENO LETO
- ZAKRAMENTI
- BLAGOSLOVI
- POBOŽNOSTI
- BREVIR
- Teorija, zgodovina, reference
- Sporedi za otroke
- Povezave
- Note
- Uporabnik
Velika noč je 1. nedelja po 1. spomladanski polni Luni (po 20. marcu, ne po astronomski polni luni ampak po napovedih polnih lun, ki so jih leta 325 izračunali astronomi za krščansko cerkev in se povsem ne ujemajo z današnjimi astronomskimi izračuni).
Slovesna liturgija se po oglejskem vzoru pri nas navadno obhaja ob zori oz. v jutranjih urah, litanije pa popoldan.
Ob tem naj spomnimo na tri vidike Kristusa Kralja: zemeljski Kralj (Cvetna nedelja), Kralj življenja, zmagovalec nad smrtjo (Velika noč), Kralj živih in mrtvih, sodnik ob koncu časov (Kristus Kralj vseh večnih časov).
Praznik ima korenine v judovski pashi (pesah (hebr.) iti mimo, prizanesti), ki se nanaša na izhod iz Egipta (eksodus med 1250 in 1230 pred Kr.), iz jarma hlapčevanja in iz »hiše sužnosti«, čeprav je prvotni pomen iz časa pred hebrejsko kulturo, saj je to izmed najstarejših judovskih romarskih praznikov zahvala za prvi pridelek ali prvi naraščaj. Gre za pastirski praznik novega leta nomadskih ljudstev, ki so ga praznovali v družinskem krogu spomladi, ko se je narava prebudila, ob prvi pomladanski polni luni (v mesecu nisanu – mesec abib oz. mesec klasja). Darovali so enoletno jagnje moškega spola, da bi si zagotovili blagoslov pri čredah. S krvjo darovanega jagnjeta so pomazali podboje hišnih vrat, da bodo taka vrata odvračala od njih vsakršno nesrečo in zlo. Jagnjetovo meso, pečeno na ognju, pa so pojedli.
Tudi poljedelska ljudstva so obhajala pomladanski praznik, ki se je imenoval »Mazzot« ali »praznik opresnikov«, to je praznik nekvašenega krukha. Trajal je od 15. do 21. nisana. Jedli so sedem dni samo nekvašen ali presni kruh, dokler se ni skvasilo testo iz nove moke. Dan po soboti (na koncu praznika nekvašenega kruha) je bilo darovanje prvega snopa (prim. 3 Mz 23, 9-14).
Judje so v času kralja Ezekija (približno leta 700 pred Kristusom) že obhajali dan opresnikov skupaj s pastirskim praznikom, kakor nam poroča 2 Kr 30. Pred praznikom so imeli dneve čiščenja. Ves stari kvašen kruh so sežgali in jedli le nekvašenega (opresnega). Ker kvas povzroči, da testo vzhaja, je znamenje nabreklosti, napuha in grešnosti (prim. 1 Kor 5,7-8).
1. Velikonočna procesija z Najsvetejšim naj bi bila po velikonočni vigiliji preko noči ali ob zori, združena z Vstajenjem, kar je bogoslužno bolj logično, kot pa če je tik pred jutranjo slovesno sv. mašo (po logiki, da hostijo med mašo najprej posvetimo in šele nato častimo). Če je procesija ob zori, so potem za premor lahko slovesne pete jutranjice in hvalnice ali srečanje med verniki in izmenjava voščil in šele nato sv. maša. Zaradi tradicije pa je ponekod v Sloveniji Vstajenje in Velikonočna procesija lahko kar npr. ob 7 uri zjutraj pred sv. mašo (stojimo).
2. Slovesna velikonočna sv. maša
3. Lavretanske litanije Matere božje