Glede najosnovnejše vsakodnevne molitve je škofom, duhovnikom, diakonom (tem le hvalnice in večernice), redovnikom in drugim posvečenim osebam (klerikom) določen in uveljavljen Brevir oz. njegovi deli, ki jih lahko najdete tudi na Hozani. Brevir se je v skrajšani verziji izoblikoval iz meniškega molitvenega bogoslužja Oficij, kar je - v grobem rečeno - božja služba petja psalmov, s sedmimi dnevnimi deli, ki pa ga še vedno v celoti prakticirajo nekateri redovi kontemplativne narave.
Ti DELI MOLITVENEGA BOGOSLUŽJA so:
- povabilo;
- nočne molitvene ure ali matutin (po starem sistemu z več nokturni), tudi »nočne hvalnice« ali jutranjice oz. zornice imenovane, so predvsem liturgično opravilo božje besede, a kljub prvotnemu mestu v nočnem času danes prilagojene katerikoli dnevni uri, zato se večinoma uporablja izraz bogoslužno branje; lahko se podaljša z obhajanjem vigilije, pri čemer je najpomembnejša Velikonočna vigilija; v nekaterih meniških oz. kontemplativnih redovih so uveljavljene zlasti jutranjice kmalu po polnoči, ko se noč premakne v nov dan (tedaj vse stvarstvo molči in se je po zapisih v evangeljskem odlomku zaslišal prihod ženina);
- hvalnice ali laude ob zori oz. ob svitu, ko petelin zapoje (takrat so Izraelovi sinovi zatajili Kristusa) in ko vstanemo (spomin na vstajenje Kristusa), med 1. in 3. psalmom je slavospev iz SZ;
- dnevne molitvene ure zjutraj (prima, ob prvi uri, po naše cca. ob 6. uri zjutraj), dopoldne (terca, ob 3. uri po starem oz. po naše cca. ob 9. uri, ko je bil Jezus Križan), opoldne (sexta, po starem rečeno ob 6. uri, ko je zaradi Jezusa na križu nastala tema) in popoldne (nona, ob 9. uri po starem oz. po naše cca. ob 15. uri, ko je Jezus na križu umrl), torej po antično-srednjeveški 1., 3., 6. in 9. dnevni uri, saj je bil dan razdeljen na 12 dnevnih in 12 nočnih ur; od teh dnevnih molitvenih ur pa so duhovniki dolžni moliti le eno od zadnjih treh, menihi pa seveda vse;
- večernice ali vespere ob Sončnem zahodu (cca. ob 18. uri), ko se po judovski in današnji bogoslužni tradiciji že začenja nov dan (spomin odrešenja), med 1. in 3. psalmom je slavospev iz NZ;
- nekdaj tudi molitev ob prižiganju luči oz. lucemarium, danes sklepnice ali kompletorij (cca. ob 21. uri) pred spanjem.
Torej skupaj dnevno do 8 ur molitve oz. večinoma koralnega petja ali drugače rečeno, skoraj vseh 150 psalmov zmoljenih v enem tednu ali v najboljših časih meništva tudi v enem dnevu ter vmes še drugi Svetopisemski odlomki in priložnostne himne oz. duhovne pesmi, tako da je bil dan res v slogu menjajočih se dnevnih in nočnih stražarjev na vsake 3 ure molitveno prežet z Božjo besedo, božjo stražo pred hudimi duhovi; ta Božja beseda je tako počasi dan za dnem iz človeških src izpirala vse večjo hudobijo in pripravljala mesto Božjemu Duhu. Po izročilu Cerkve sta izmed teh molitev hvalnice in večernice dva tečaja dnevnih molitev in tako veljata za glavni ali osnovni uri (minimum za diakone), kateri danes molijo tudi številni laiki (kristjani v neposvečenem stanu).
»Po Evagriju Pontskem ima prepevanje psalmov namen bojevati se zoper čustva dušnega odpora: zoper žalost, jezo in slabo voljo (acedijo), to nevarno obliko duhovne potrtosti« (Jean-Pierre Longeat, Cerkvena glasba in kontemplacija, v: Communio, 10. letnik (2000) 3, Družina, Ljubljana, str. 270).
Kaj lahko pojemo pri molitvenem bogoslužju (zlasti pri hvalnicah in večernicah)? V osnovi le tipično pevske sestavine, ki so: pesem (himno), psalmi, spev, evangeljski spev (kantik) in zaključna Marijina antifona; pri slovesnem obredu molitvenega bogoslužja pa v prid slovesnosti lahko pojemo prav vse sestavine, kakor je opisano spodaj.
RAZNE SESTAVINE POSAMEZNIH UR MOLITVENEGA BOGOSLUŽJA:
- pesem (himna): pri matutinu oz. bogoslužnem branju in pri dnevnih molitvenih urah sta na izbiro po dve različni himni, zato se izbere prvo, torej liho, če smo v tednu po nedelji z zaporedno liho številko oz. drugo, torej sodo, če smo v tednu po nedelji z zaporedno sodo številko;
himna hvalnic v adventu do 16. decembra: Čuj iz višav veseli glas 13
himna 1. in 2. večernic praznika Brezmadežne (8. december): Devic prejasna varuhinja
himna v adventu (oz. tudi himna božične devetdnevnice): Conditor alme siderum, Glasovi angelski z višin 29
nekdaj himna hvalnic Presvetega Jezusovega imena (3. januar): Krasota, Jezus, angelska 431 (Iesu, decus angelicum)
himna ure bogoslužnega branja Velikega tedna do Velikega petka: Jezik moj, opevaj zmago
himna hvalnic Velikega tedna do vključno Velikega petka: Žolč pokusi in omahne
himna večernic po Gospodovem vnebohodu v velikonočnem času ter 1. in 2. večernic binkoštne nedelje (tudi binkoštna pesem slednica): Veni, Creator Spiritus, O pridi Stvarnik Sveti Duh 139
himna dnevne molitvene ure binkoštne nedelje: Nad zvezde Kristus hitel je 136 (Iam Christus astra ascenderat)
himna 1. in 2. večernic praznika Svetega Rešnjega telesa in krvi: Pange lingua – Tantum ergo 486, Jezik moj – V zakramentu 487
himna ure bogoslužnega branja praznika Svetega Rešnjega telesa in krvi: Praznika svetega danes radujmo se 1 143, Praznika svetega danes radujmo se 2 144,
himna hvalnic praznika Jezusove spremenitve na gori (6. avgust): O Jezus, sladki moj spomin 438 (Iesu, dulcis memoria - nekdaj himna večernic praznika Presvetega Jezusovega imena, 3. januar)
himna razdeljena v tri dele za uro bogoslužnega branja, hvalnice in večernice na praznik Žalostne Matere Božje (15. september): Stabat Mater, Mati žalostna je stala 73 ali 75
himna hvalnic skupnih molitev ob posvetitvi cerkve: Kristus, vogelni si kamen (po napevu Oče večni v visokosti 1 392)
himna hvalnic praznika Vseh svetnikov (1. november): Dies irae (Strašen dan)
Marijanske himne: slovesnejši napev himne 2. večernic Marijinega praznika Ave maris stella 236 (Pozdravljena Morska Zvezda), zlasti v adventnem času oz. za praznik Brezmadežne in na 1. soboto v mesecu morda lahko tudi: Je angel Gospodov 171, O Brezmadežna (O Sanctissima) 191, Oznanil je angel 17, Sancta Maria
himna (štirivrstičnih) hvalnic med letom: O večni stvarnik (Gloria 948) in Že jutranje je sonce vzšlo (Gloria 984)
Lahko pa vse te gornje napeve uporabimo tudi za petje drugih himen, če so jim primerne po številu zlogov in poudarkov v posameznem verzu oz. po številu verzov v posamezni kitici; ali pa tudi druge napeve za himne, npr. po napevih cerkvenih ljudskih pesmi za običajne štirikitične oz. »ambrozijanske kitice«, sestavljene iz štirih vrstic s štirimi vrsticami iz štirih jambskih stopic (v-), torej jambski osmerec s štiri vrstično kitico (Kraljica venca rožnega 175, O grešna stvar, le premišljuj 76, O Jezus sladki moj spomin 438, Nad zvezde Kristus hitel je 136) ali šest vrstične kitice himn s trohejskimi stopicami (-v), osmerci in sedmerci (Jezik moj - V zakramentu 1 487 oz. Pange lingua) ali po napevih novodobnih psalmov za ritmično »zapletenejše« himne (npr. kantorjev napev Ščekove uglasbitve psalma Gospod je moja luč za »malo sapfično kitico«, ki ima po treh sapfičnih enajstercih z daktilsko stopico (-vv) in štirimi trohejskim stopicami (-v) ter značilno kratko zadnjo adonijsko vrstico (-vv-v) iz petih zlogov); ali pa tudi enostavnejše cistercijanske himnične napeve, ki jih uporabljajo npr. v samostanu v Stični (za vse gornje primere). Druge posebne oblike so manj aktualne (npr. Stabat mater).
Če npr. večernice oblikujemo kot Slavje luči, potem uvod in pesem (himna) odpadeta in je namesto njiju procesija s svečo in zahvalna molitev za Luč, nato pa pesem Ti luč od luči (Gloria 970), namesto prvega psalma pa lahko še ob nalaganju kadila na žareče oglje psalm pri kajenju (Gloria 999) in seveda kasneje Marijin slavospev po vzhodnem (ukrajinskem) napevu Blagrov oz. Akathistos (Gloria 978) - običajno je med Moja duša (Magnificat) pri slovesnih večernicah "klasično" kajenje oltarja s kadilnico z obhodom okrog njega.
- odpevi (antifone) in psalmi: »recto tono« (ravni recitirajoči peti ton) ali Gregorijanski in drugi psalmski tonovski načini 685 – 692 po naslednji shemi za petje psalmskih verzov, sestavljenih iz dveh hemistihov in dodano uvodno (ali tudi zaključno, ponovljeno) antifono oz. odpevom psalma:
ANTIFONA (odpev po lastni melodiji ali po shemi 2. hemistiha z recitativnim tonom in klavzulo ali le kot »recto tono«, torej v ravnem tonu)
1. HEMISTIH:
intonacija oz. inicij (če je melodično logična zaradi prehoda iz note finalis melodije antifone na recitativni ton, sicer ne in gremo lahko kar naprej v smislu »tonus in directum«, torej neposredno na recitativni ton, razen pri petju kantikov oz. evangeljskih slavospevov, kjer se po tradiciji pred vsakim verzom v celoti izpoje intonacija oz. inicija, navadno še v nadgrajeni slovesnejši obliki)
(1.) recitativni ton oz. tenor
mala kadenca oz. fleksa, če je zaradi dolžine besedila v 1. hemistihu to potrebno
(2.) recitativni ton oz. tenor (če je), na isti višini kot 1. ali pa na drugi višini
srednja oz. medialna kadenca
asteriks oz. zvezdica * /premor za dobo miselnega izgovora besed »Pater noster«/
2. HEMISTIH:
(3.) recitativni ton oz. tenor na isti višini kot prva dva ali pa na drugi ali tretji višini (kot npr. romarski tonovski način oz. »tonus peregrinus«, ki ima dva recitativna tona oz. tenorja)
klavzula - predzadnja nota ter
sklepna oz. finalna kadenca (z noto ali več priprave pred enim ali dvema poudarkoma oz. iktusoma)
včasih sledi še sklep oz. diferenca (če ji sledi antifona, ki po melodični logiki ta prehod iz kadence na antifono zahteva, sicer ne - podobno kot na začetku v obratni smeri inicij -, torej gremo v tem primeru, če diferenca ni potrebna, lahko takoj naprej iz klavzule (s finalno kadenco) neposredno na recitativni ton naslednjega verza oz. po odpetem Slava Očetu oz. mali doksologiji ponovimo antifono ali kar končamo petje tega psalma brez ponovitve antifone, vendar je to bolj primerno, kadar psalme le recitiramo)
ANTIFONA (če je melodično ali drugače logična, sicer ni potrebna ponovitev odpeva).
Dodatno pojasnilo: Zaključna antifona se ponovi le, če je (po meniškem napevu gregorijanskega korala) komponirana kot zaključek psalmodije, če pa je zapeta le »recto tono« ali le po napevu 2. hemistiha določenega tonovskega načina (glej gornjo shemo), pa iz melodičnih razlogov ni potrebno ponavljati antifone, ker psalmodiji ne doprinaša melodično logičnega zaključka, zato gremo v tem primeru po zaključnem Slava Očetu oz. doksologiji lahko naprej na naslednji del molitvenega bogoslužja (glej spodaj 2. način).
Osnoven običajen način (glej spodaj) petja psalmov iz meniške tradicije poteka po naslednji shemi:
1.način: antifona – psalm v celoti (lahko izmenjaje med kantorjem in zborom ali med dvema zboroma)– slava – antifona;
2. način: antifona – psalm v celoti (lahko izmenjaje med kantorjem in zborom ali med dvema zboroma) – slava.
Lahko pa psalme pojemo tudi na naslednje (spodnje) načine, ne glede na sestav (kantor sam oz. dialog kantor – zbor ali dva zbora):
3. način: antifona – 1. kitica – slava – 2. kitica – slava – ... (– antifona, ali pa nič), kjer je slava oz. doksologija kot odpev vsakemu verzu;
4. način: antifona – 1. kitica psalma (naprej lahko izmenjaje med kantorjem in zborom ali med dvema zboroma) – antifona – 2. kitica psalma – antifona – 3. kitica psalma ... – antifona, kjer je antifona kot odpev vsakemu verzu;
5. način: samo psalm (kantor ali zbor, brez odpeva oz. antifone, zato kar »tonus in directum«) – slava.
Iz vsega tega sledi naslednja najenostavnejša shema petja psalmov (med običajno dvema skupinama) po osmih cerkvenih tonovskih načinih oz. modusih, ali tudi po drugih psalmskih načinih:
antifona (na višini recitativnega tona s klavzulo ali brez)
recitativni ton
srednja kadenca
*
recitativni ton
klavzula (predzadnja nota in sklepna kadenca z noto priprave in enim ali dvema poudarkoma oz. iktusoma).
- branje (berilo, oficij): pri cistercijanih petje na ravnem recitativnem tonu z vmesnim postopnim spustom za terco navzdol in takojšnjim postopnim dvigom na raven recitativni ton, z zaključnim skokom za kvarto navzdol
- spev z odpevom (responzorij) pri matutinu oz. bogoslužnem branju, hvalnicah, večernicah in sklepnicah: pri cistercijanih petje na ravnem recitativnem tonu z vmesnim postopnim spustom za terco navzdol in takojšnjim postopnim dvigom na prvoten raven recitativni ton, z zaključnim skokom za terco navzdol; ali po tipičnih napevih za posamezni čas cerkvenega leta iz meniškega petja benediktincev oz. po gregorijanskem koralu
- vrstica in odgovor (verzikel) pri matutinu oz. bogoslužnem branju ob nedeljah: pri cistercijanih petje na ravnem recitativnem tonu z zaključnim postopnim spustom za kvarto navzdol in torkulusom sekundo višje (za terco gor na recitativni ton in dol, tako da se konča terco pod recitativnim tonom)
- spev na koncu nedeljskega (razen v postu) in prazničnega matutina oz. bogoslužnega branja: Te Deum laudamus (Tebe Boga hvalimo)
- evangeljski oz. svetopisemski slavospev (kantik), ki je sestavljen iz bodisi posebne ali pa iz slovesne oblike 1. hemistiha (pač bolj ali manj slovesno) z vsakokratnim slovesnim inicijem ter naprej iz običajnega (navadnega) 2. hemistiha (normalno po 2. hemistihih osnovnih psalmskih tonovskih načinov):
pri hvalnicah (laude): Zaharijev spev Hvaljen (Benedictus) (navadno po 5. tonovskem načinu, z vsakokratno intonacijo oz. inicijem pred vsakim verzom)
pri večernicah (vespere): Marijin spev Moja duša poveličuje Gospoda 38 (Magnificat) (navadno po 8. tonovskem načinu, z vsakokratno intonacijo oz. inicijem pred vsakim verzom, običajno s slovesnejšo obliko ali celo nadgrajeno z benediktinskim napevom ali drugimi sodobnejšimi napevi, vse do Taizejskih spevov); koralne latinske antifone večinoma še niso prirejene za koralno petje v slovenskem jeziku, razen 'O odpevi' za magnificat pri večernicah oz. pri Božični devetdnevnici (SG 30-37); vsako vrstico lahko tudi nadgradimo z napisano orgelsko improvizacijo oz. imitacijo na temo posamezne vrstice glede na izbran tonovski način (Magnificat primi,…, octo toni) ali le na temo nekaterih izbranih besednih zvez v tipičnih vrsticah (Besedno zvezo »magnificat anima mea« oz. »moja duša« imitira tipični orgelski glasbeni stavek plein jeu oz. polne orgle ali orgelski pleno s poveličevalno glasbo, izražajočo potolaženo veselje duše v Božji bližini oz. usmiljenju; »quia respexit« oz. »kajti ozrl se je« imitira fugue oz. fuga, lahko igrana z registri jezičnikov, ker eshatološke Božje trombe oznanjajo Božji prihod, bližino Veličastva Boga; »misericordia eius« oz. »njegovo usmiljenje« imitira tierce en taille oz. terca v tenorju s svojim liričnim in kontemplativnim izrazom registra terce, igrane v tenorski legi; »deposuit potentes« oz. »bogate je odpustil« imitira basse de trompette oz. bas od trobente, s čimer trobentni register, najbolj izrazit ravno igran v basovski legi, ponazarja, kako je Bog bogate odpihnil s prestola z eksplozivno močjo trobente; »suscepit Israel« oz. »zavzel se je za Izraela« imitira ihteči duet; »gloria Patri« oz. »slava Očetu« imitira grand jue oz. velika ali gravitatična igra s silnim orgelskim zvokom, navadno skladba trodelne oblike, da poleg veličastnosti Boga v Njem ponazori oz. pokaže tudi na tri osebe Sv. Trojice)
pri sklepnicah (kompletorij): Zdaj odpuščaš (Nunc dimittis) (pri cistercijanih navadno po romarskem tonovskem načinu oz. »tonus peregrinus«, z vsakokratno intonacijo oz. inicijem pred vsakim verzom)
- prošnje pri hvalnicah, večernicah in sklepnicah: petje na ravnem recitativnem tonu z zaključnim skokom za terco navzdol
- Oče naš pri hvalnicah in večernicah: Pater noster 371, Oče naš 372 ali 373, lahko tudi parafrazi: Bog Oče, ki v nebesih 421, Oče naš nebeški 442
- blagoslov: poleg navadnih recitativnih napevov z zaključno terco navzdol, se uporablja slovesna oblika odpevanja dialoga "Pojdite v miru! Bogu hvala!" s prazniku ali dobi lastnim napevom (gregorijanski koral) vsaj na slovesne praznike, v velikonočnem času in na Marijine praznike (glej pesmarico Cerkvene ljudske pesmi).
- sklepne marijanske pesmi (antifone):
po psalmih 3. ure: Sub tuum praesidium (Pod tvoje varstvo)
po večernicah v adventnem in božičnem času - od 1. adventne nedelje do Svečnice: Alma Redemptoris Mater (Premila Mati Zveličarjeva)
po večernicah in v postnem času - od Svečnice do Velikega četrtka: Ave Regina coelorum (Zdrava, o nebes Kraljica)
po večernicah v velikonočnem času: Regina caeli 239 (Raduj se, Kraljica nebeška)
po večernicah med letom: Sancta Maria (Sveta Marija)
zvečer po sklepnicah oz. po psalmih (če molimo le večernice in so le-te naši zaključni psalmi tistega dne, morda lahko tudi takoj po večernicah?): Salve Regina 238 (Pozdravljena, Kraljica) oz. slovesnejša oblika ob nedeljah in praznikih
MOŽEN NAČIN IZBIRE PETIH IN RECITIRANIH DELOV molitvenega bogoslužja glede na vrsto praznika (delno kot v bogoslovnem semenišču v Ljubljani):
- slovesni praznik: pojemo vse, torej pesem, vse tri psalme, berilo, spev z odpevom, Hvaljen oz. Moja duša, prošnje, očenaš, sklepna prošnja;
- praznik: pojemo pesem, vse tri psalme, spev z odpevom, Hvaljen oz. Moja duša, očenaš, sklepna prošnja – ostalo recitiramo;
- obvezni god: pojemo pesem in Hvaljen oz. Moja duša – ostalo recitiramo;
- neobvezni god in navadne dni: vse recitiramo.