POROČNA SV. MAŠA:
- uvod: preludij in vstopna (mašna) pesem, če je poroka s sv. mašo, ali pesem na temo krščanske ljubezni (ne popevka Dan ljubezni!!!)
- psalm: Sv. Rešnje telo, odpev Pristopimo in okusimo, kako dober, dober je Gospod 326, Nedelje med letom 7, odpev Usmiljen in milostljiv je Gospod 335
- po evangeliju in homiliji (pridigi) sledi poročni obred, pri katerem ženin in nevesta skleneta sv. zakon, po tej sklenitvi sv. zakona (privolitvi) in blagoslovu prstanov (izmenjava prstanov) ter blagoslovu poročne sveče (oba novoporočenca si ob prižgani velikonočni sveči prižgeta svoji krstni sveči in z njima skupaj prižgeta svojo novo poročno svečo, saj sta s sv. zakonom postala eno telo) naj ne bo Ave Maria, temveč hvalna pesem zakramentu sv. zakona, temu, kar sta mladoporočenca obljubila, npr.:
- Ubi caritas et amor (koral ali Taize ali Durufle),
- Kjer je resnična ljubezen (L. Mav),
- Hrepenenje po darovih (Trošt, besedilo iz Prvega Pavlovega pisma Korinčanom 13, 1-8),
- Jesu bleibet meine Freude (zborovski stavek iz kantate J. S. Bacha, BWV 147)
ali pesem k Sv. Duhu, ki je Bog Ljubezni - sicer je res Marija nevesta Svetega Duha, a naj bo Ave Maria raje na koncu obreda – čeprav po drugi strani nekateri tudi zagovarjajo, da je tu mesto za molitev, ko se zakonca v Bogu ozaveščata, kaj sta si obljubila, ta molitev pa je po njihovi razlagi lahko tudi v tišini ali npr. meditativna instrumentalna ali kakšna pesem, torej končno tudi Ave Maria, a upoštevajmo raje liturgiste, ki zagovarjajo, naj bo Ave Maria na koncu obreda
- konec: Še gori ljubezen 207, Ave Maria (Bach-Gounod ali Schubert ali Mozart ali Caccini ali Sans-Soens ali Liszt), O mati čistega srca, S cvetlicami te venčamo (Sattner)