Sporedi cerkvenih pesmi

Božični čas se prične s 1. večernicami praznika Gospodovega rojstva (Božič) in konča z 2. večernicami nedelje Jezusovega krsta (nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja ali Treh kraljih), naslednje dni do Svečnice pa se npr. za uvod in zaključek sv. maše izjemoma še lahko pojejo božične pesmi, ker je v Sloveniji navada, da se jaslice v cerkvah pusti vse do praznika Jezusovega darovanja v templju (Svečnica), čeprav je čas po nedelji Jezusovega krsta do Pepelnice 1. del časa med letom (praznik Jezusovega darovanja ali Svečnico zato išči v sklopu Čas med letom in ne med prazniki božičnega obdobja). Pri bogoslužju se uporablja bela barva (na sam Božič lahko tudi zlata), razen če ni drugače določeno (npr. na praznik mučenca sv. Štefana je rdeča barva).

Dvanajsteronočje s tremi svetimi večeri (božič, novo leto, trije kralji).

»V šegah božičnega časa se kažejo ostanki predkrščanskega verovanja in je božično koledovanje povezano z novoletnim, kakor dokazujejo koledniške pesmi.« (Zmaga Kumer, Ljudsko petje pri bogoslužju in pobožnostih na Slovenskem, v: Communio, 10. letnik (2000) 3, Družina Ljubljana, str. 231)

»Praznovanje rojstva Kristusa, ki je »luč sveta« sovpada s praznovanjem zimskega sončnega obrata.« (Zmaga Kumer, Ljudsko petje pri bogoslužju in pobožnostih na Slovenskem, v: Communio, 10. letnik (2000) 3, Družina Ljubljana, str. 230). V dni, ko so noči najdaljše in tako dnevi najkrajši, z Božičem prihaja prava Luč - Jezus Kristus; na južni zemeljski polobli pa v najdaljših sončnih dneh zasveti polnost luči, tj. prava Luč - Jezus Kristus.