Sporedi cerkvenih pesmi

»Requiem«. Na ta dan se vedno znova oglašajo ljudje z očitki o cerkvenem prodajanju odpustkov, zato je prav, da obnovimo vedenje o tem, kaj je to odpustek, da ga bomo znali duhovno uresničiti, ne pa ga zavrniti v prid brezbožnemu cinizmu. Odpustek je torej obred odpuščanja časnih kazni (zadoščevanje zaradi posledic greha) pred Bogom za tiste grehe, katerih (večna) krivda je že izbrisana (grehi so bili že izpovedani pri sv. spovedi), časna kazen pa ostane in se zanjo zadoščuje s pokoro ter se jo izbrisuje z odpustkom ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo, dano od Kristusa, razdeljuje in naklanja zaklad zasluženj (zadostitev) Kristusa in svetnikov posameznemu verniku, točneje kristjanu (krščen človek), ki ni izobčen in je v stanju (posvečujoče) milosti (opravljena sveta spoved oz. mu vest in Cerkev ne očita smrtnega greha in ni navezan na mali greh) pod določenimi pogoji, navadno da po namenu papeža zmoli Vero, Očenaš, Zdrava Marijo in Slava Očetu ter opravi dobro delo: npr. da daruje za cerkev; ali v določenem jubilejnem letu (Sveto leto, Jubilejno leto, Pavlovo leto,...), da obiščemo določen kraj, npr. cerkev; na 2. avgusta (porcjunkolski odpustek na Marijo Angelsko), nekdaj če obiščemo cerkev bratov frančiškanov vseh vej, danes pa v vsaki cerkvi (le v porcjunkoli pri Asisiju skozi vse leto); v prvih osmih dneh novembra, če obiščemo pokopališče in v prvih dneh novembra, če ne obiščemo pokopališče, a molimo v cerkvah ali javnih kapelah; na zapovedane praznike... pri prejemu zakramenta bolniškega maziljenja (svete popotnice ob zadnji uri) vernik vedno lahko prejme popolni odpustek, kajti odpustek je lahko delen (za določeno obdobje) ali popoln (za vse življenje nazaj) v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni, ki jih dolgujemo za minule nam že odpuščene grehe. Vernik odpustek lahko prejme zase ali ga nakloni (daruje) rajnim (mrtvim – torej ne živim) v obliki prošnje. Odpustek se lahko prejme le enkrat na dan in sicer le na za to določen dan oz. enkrat na dan na za to določenem kraju. (vir: praksa Cerkve, KKC 1471, ZCP kan. 992-997)

• vstop: V nebesih sem doma 539 ali značilen vstopni spev – introitus Gospod daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti (Requiem...)
• maša: Maša 7 307 (Missa populi – Maša ljudstva ali Missa primitiva – Enostavna maša ali Missa Mundi – Svetovna maša, za ves svet – koral)
• psalm: Pri mašah za rajne 328, odpev Gospod, daj jim večni pokoj, Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti 530 (317), Odprite mi vrata pravičnosti da vstopim in hvalim Gospoda 532, Nedelje med letom 3 331, odpev Gospod je moja luč in moja rešitev ali Nedelje med letom 7 335, odpev Usmiljen in milostljiv je Gospod
• nekdaj pesem slednica (prvotno tractus): Dies irae (Dan jeze) (po 2. vatikanskem koncilu je bila umaknjena zaradi besed grožnje)
• aleluja: Aleluja (G. P. Palestrina), z vrstico
• darovanje: Darujemo, Gospod 409, Zemlja, morje, vsa narava (2. kitica: Sprejmi, o Gospod) 416, Sredi rož in sveč gorečih (M. Tomc)
• pri Jagnje božje se je nekdaj v 1. in 2. dodalo »daj jim pokoj«, v 3. pa »daj jim večni pokoj«
• obhajilo - communio: Lux aeterna (nekateri pa dodajali še »absolutium super trumulum« pri prazni krsti, to je spev Libera me Domine), K tebi želim, moj Bog 429, Prvi, ki natrosi v jutro 449 (3. in 4. kitica Prvi, ki v bolesti in Prvi, ki v višavah), Usmiljeni Jezus 454, Tiste dni (L. Mav), O, nobody knows (črnska duhovna)
• konec: Iz globine se glasi 2 541, Sveta vernih duš kraljica 258, Ultima in mortis nostre - Ko bo zadnja ura bila (frančiškanski napev), Večernica (3. kitica: Vsi bomo enkrat zaspali), Ecce, quomodo moritur Iustus (J. Gallus), Devica Marija, poglej zdaj na nas 168 (3. kitica: Kadar zapustiti), Jaz sem otrok Marijin 170 (5. kitica), Je angel Gospodov 171 (4. kitica: Poglejmo še v vice), Srce moje 204 (4. kitica: Mati zlata), Pridi molit, o kristjan 481 (5. kitica: Kadar nam umre telo)