Pred sv. mašo ali po njej je Markova procesija.
Pri nas so ponekod na podeželju še vedno v navadi prošnje oz. Markove procesije. Izvor je v prvotnih procesijah z imenom Litaniae majores (Velike litanije), vpeljanih v Rimu v prvi polovici prvega tisočletja krščanstva, kot nadomestek poganskim sprevodom »robigalijam« v čast rimskemu bogu Robigusu, ki naj bi varoval setev pred žitno rjo. Ti poganski sprevodi so namreč potekali ravno na god sv. Marka, potemtakem Markove procesije izvorno niso povezane s sv. Markom. Podobno kot pri bolj uveljavljenimi mlajšimi prošnjimi dnevi pred Vnebohodom, gredo tudi pri Markovi procesiji verniki iz cerkve med njivami in polji v prvem pomladanskem zelenju in pri tem prosijo za varstvo pred naravnimi ujmami, za lepo vreme in za dobro letino. Procesija pa ima tudi spokorni značaj, zaradi katerega lahko vključimo vanjo tudi molitve za spreobrnjenje.
- navadno procesija pred sv. mašo (lahko tudi po njej) ali brez povezave s sv. mašo: blagoslovne pesmi ter pesmi v čast Sv. Rešnjemu Telesu, Srcu Jezusovemu, za blagoslov dela in odvrnitev nesreč ali Rožni venec ali Marijine pesmi ter med procesijo ali po sv. maši, če ni procesije, primerne Litanije vseh svetnikov 771