Sporedi cerkvenih pesmi

Prvi zavetnik cerkvene glasbe je bil največji starozavezni prerok sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija, blizu poletnega solsticija, ko je dan najdaljši in Sonce najvišje na nebu - čeprav nekateri kot zavetnika cerkvene glasbe navajajo in slikajo tudi pevca psalmov (s harfo), kralja Davida.

Od konca 8. ali začetek 9. stoletja je zavetništvo nad cerkveno glasbo prevzel papež sv. Gregor Veliki, ki goduje 3. septembra. Preje je bil benediktinec, kjer ima liturgija velik pomen, zato je kasneje kot papež lahko vehementno uredil tudi bogoslužje in tudi njegov del, cerkveno petje (oz. glasbo) ter zbirko le-tega. Npr. zbral in uredil (sistematiziral) je (gregorijansko) koralne napeve (verjetno s svojimi sodelavci) .

Od 15. stoletja naprej pa je zavetnica cerkvene glasbe rimska mučenka sv. Cecilija (menda so ob njenem kot tudi drugih mučenju pele orgle, takrat še kot orgastična spremljava teh masakrov v koloseju), ki goduje 22. novembra, zato je to praznični dan vseh cerkvenih glasbenikov, predvsem organistov, pevcev in zborovodij (najbližjo soboto temu prazniku ima Slovensko Cecilijino društvo letni občni zbor).