Sporedi cerkvenih pesmi

TEHNIČNE LASTNOSTI ORGEL

Mehovi: Izmed mehov ločimo kovaškega, plavalnega in skladiščnega, ki ima pod seboj navadno tudi klinasti meh. Plavalni meh uporabljamo v kombinaciji z ventilatorjem na elektromotor za namen umirjanja zraka, ker pride zrak iz ventilatorja zelo nemiren. Sicer stremimo po stabilnem zraku, vendar pa ima to za posledico posredno mrtev zvok, zato uporabljajo tudi klinasti meh, ki zrak naredi malo nestabilen, nihajoč, s čimer skladba bolj diha, kar je zlasti značilno za baročne orgle, med tem ko pri romantičnih tega nočemo.

Orgelska omara ima nalogo, da ščiti piščali, usmerja zvok ter doprinese k estetiki orgel in arhitekturni skladnosti v danem prostoru. Navadno je lesena. Če je narejena iz smrekovega lesa, ki ima širše letnice, se okrepijo nizki toni, če pa iz hrasta, ki ima ožje letnice, pa višji toni.

Orgelske piščali: Glede na ustroj piščali ločimo ustnične in jezičniške piščali oz. jezičnike. Ustnične piščali so godala z ozko menzuro (glede na višino piščali), principali s srednjo menzuro in flavte s široko menzuro (blag, temen, masiven zvok). Jezičniki imajo naravno dolžino odmevnika (npr. trobenta) ali pa krajši odmevnik (npr. regal). Glede na material ločimo lesene in kovinske piščali. Za lesene piščali je primeren zelo resonančen les z gostimi letnicami, ki raste na visokogorskih planotah, npr. v Sloveniji na Pokljuki.
Menzura je razmerje med premerom (menzuro) in višino piščali.
Če piščal pokrijemo, da poje oktavo višje, je zvok iz nje bolj okrogel, temnejši in ne več tako prodoren kot pri nepokriti piščali.

Traktura: je povezava med tipkami in ventili sapnic pod piščalmi, zaradi česar ločimo mehanske (povezava z vzvodi) in pnevmatske ogrle (povezava prek zračnih cevk in mešičkov).

Sapnica: Ločimo sapnico na poteg (tonska sapnica), na osnovi katere se pri igranju da vplivati na začetek in konec tona ter sapnico na stožce (registrska sapnica), pri kateri ima vsaka piščal svoj ventil – kasneje so pri teh sapnicah spodaj namestili mešičke.

Intonacija je zvočna umestitev v nek prostor. Ločimo tri koncepte: baročna intonacija (jasen zvok, bogat z alikvoti), romantična (več 8' registrov, poudarjene osnovne lege), neobaročna (bolj hladen zvok), ki je posledica napačnega razumevanja baročne intonacije.
Pri orgelski intonaciji je izražen nastavek flavtista, poteza violinista in udarec pianista. ... Pri uglaševanju in že pri izdelavi piščali je potrebno paziti na razločnost srednjih glasov, na drugi strani pa na dobro zlivanje alikvotnih registrov. (dr. Greß)
Topel zrak hitreje niha, zato z višjo temperaturo orgle pojejo višje. Jezičniki se s temperaturo spreminjajo, ustnične piščali pa ne, ostane ista višina uglasitve, zato se ob temperaturnih spremembah v prostoru orgel kmalu sliši razlika med tema dvema vrstama piščali in tako orgle »fušajo«. Zaradi tega se orgle oglašujejo po izrazitih temperaturnih spremembah, npr. pred zimo (pred Božičem) in spomladi (pred Veliko nočjo).

Orgle so se tehnično razvijale tudi skladno z dobo in njenimi glasbenimi zahtevami oz. občutji. Npr. v baročni dobi je bilo fraziranje linearno, tako so tem zahtevam odgovarjale tudi mehanske orgle z jasnimi registri. V romantiki je šel razvoj naprej, za rastočo frazo se je uveljavilo krešendo in pohitevanje, za padajočo pa dekrešendo in upočasnjevanje, čemur je sledila tudi orgelska tehnologija z valjem oz. pedalom in pnevmatiko.

Generalna obnova orgel je potrebna na 10 do 15 let – odvisno od čistosti zraka.

ORGELSKI REGISTRI

Izboru registrov rečemo dispozicija. Orgelski registri so ojačitev posameznih alikvotnih tonov, npr. na tonu C je takole: pri 8' osnovi je to 1. ton (višina piščali je 8' ali cca. 2,5 m), zato z deljenjem 8'/1 = 8' v nemškem prostoru dobimo ime principal 8' ali rimska I v italijanskem prostoru,
2. alikvot c je ojačan z registrom oktava 4', ker je 8'/2 = 4' (namreč oktavo višje je piščal pol manjša) oz. VIII, ker je na klaviaturi to 8. bela tipka po vrsti,
3. alikvot g kot register imenovan "velika" ali "spodnja" kvinta (major) 2 2/3' ali XII, ki pa "maže", zato je običajno ni,
4. c' superoktava 2' ali XV
5. e' velika terca 1 3/5' ali XVII
6. g' "mala" ali "zgornja" kvinta (minor) 1 1/3' ali XIX, ki je najpogostejša, lahko že v miksturi
7. b' (mala septima) običajno nima svojega registra
8. c'' oktavica 1' ali XXII, ki je običajno že v miksturi ali kornetu
9. d'' (velika sekunda) nima svojega registra
10. e'' terca 4/5', ki je običajno ni
11. fis'' ("tritonus") nima svojega registra
12. g'' kvinta 2/3' XXVI, običajno v miksturi
13. a'' (velika seksta) nima svojega registra
14. b'' ("zgornja" mala septima) nima svojega registra
15. h'' (velika septima) nima svojega registra
16. c''' 1/2' oz. XXIX, ki je običajno v miksturi ali kornetu itd. po alikvotnih tonih. Zanimivi sta morda še oktavi 1/3' in 1/4', čeprav naprej ni več samostojnih registrov, ker je nemogoče narediti tako majhne piščali glede na dano menzuro. Vsak manual in pedal ima običajno svojo osnovo, npr. pedal 16' ali tudi 32', I. man. 8' ali še 16', II. 4' ali 8' npr. kot violinski, III. pa 4', lahko kot flavtni. Če je osnova 16' ali 32', se sistem pomakne oktavo oz. dve nižje in se tudi spremenijo številke, če pa je osnova 4' register, se pa sistem pomakne oktavo višje, pri čemer se seveda zopet spremenijo številke. Poleg principalne družine registrov (kovinske piščali) poznamo še flavtne (široka menzura) in godalne registre (ozka menzura), ki so vsi ustnični registri ter jezičnike, redkeje pa srečamo zvonove (cevi ali ploščate palice) in cimbale. Višji alikvoti so ponavadi zbrani kar v registru mikstura ali kornet ali tudi sesquialtera (flavta 8', flavta 4', kvinta 3 1/5' in terca 2 2/3'). Zadnji je zelo uporaben tudi kot solo register, ali le 8' osnova s kvinto ali terco, mikstura in kornet pa sta uporabnejša za polnejšo igro (kornet zlasti za ojačitev jezičnikov) in sta toliko vrstna (mišljene so vrste posameznih piščali v orgelski omari), kolikor alikvotov imata združenih, to pa pove rimska številka ob imenu registra, npr. Mixtura IV je 4 vrstna. Mikstura se zgoraj vedno zaključi z oktavo, kornet pa s terco.

Organo pleno pomeni da so odprti vsi principalni registri (značilnost baroka), od pedala do mikstur, tutti pa da so odprti prav vsi registri in običajno z vsemi zvezami (značilnost romantike in pnevmatske tehnologije). Če nimamo samostojnega registra, zvonove na orglah lahko oponašamo tudi z registrom flavta 4', tako da v višjih legah pritisnemo akord z veliko oz. malo seksto in kvarto, npr. es''(e'')-c'''-g'''-c''''-f'''', nato enako na des'' (v6), pa spet es'' (v6) in nato npr. na c'' (m6) ali nižje na as'.
Solo vložki: ptičke oponašamo npr. s solo registrom flavta 4' ali še bolje flavta 2' in spremljamo z burdonom, fanfarice s skupnima solo registroma schalmei in klarinet (sam za adagio), spremljamo pa z burdonom in harmonio aeterno ter v basu subbas, za Bachov koral pa je lahko solo register flavta 4' in spremljava ali burdon ali skupaj eolina, vox coelestis, filomela in salicional ter v basu subbas in druga možnost npr. skupaj solo gedackt in kvinta, spremljava burdon in tremolo ter subbas v pedalu s povezavo filomele iz prostega manuala.