Pripravljanje darov
PRIPRAVLJANJE DAROV: Uvod v darovanje s pripravo oltarja, ki simbolizira Kristusov grob (na začetku naj bo oltar povsem prazen), procesijo prinašanja liturgičnih (cvetje, sveči, telesnik ali korporal, patena s kruhom in kelih z vinom) ali nato tudi materialnih darov in njihovim polaganjem na oltar, zlasti kruha in vina (pri pravoslavnih je ta procesija imenovana Veliki vhod in simbolizira Kristusov vhod v Jeruzalem, ki ima svoj višek v križanju na Golgoti) ter drugih predmetov (poljski pridelki, šolske torbe), pokaditev darov (neobvezno, pri pravoslavnih po molitvi Ps 51 oz. 50), oltarja in križa; nekdaj je oblikoval in slovesno spremljal procesijo z darovi darovanjski spev ali offertorium oz. ofertorij, ki ima praktični izvor, namreč da je preglasil ropot pri prinašanju darov; danes je na tem mestu lahko tišina (primerno v adventnem in postnem času) ali inštrumentalna glasba; sicer pa darovanjski spev ali pesem poje ljudstvo ali zbor (shola) ali solist; ta glasba ima v prvi vrsti spremljevalno vlogo in naj traja vsaj toliko časa, da so darovi položeni na oltar. Sicer pa veljajo ista načela, kot za petje med vstopom. To pomeni da lahko izberemo tudi petje psalmov z odpevi, torej ustrezne antifone iz rimskega ali preprostega graduala oz. kakšno drugo pesem, ki ustreza svetemu opravilu, dnevu in času, (Matej Podstenšek, Glasba pri maši – povzetek, Glasbena podoba bogoslužja, Cerkveni glasbenik, Družina 2006 (99), št. 3, str. 5) npr. na tem mestu so zelo primerne uglasbitve psalmov (psalmske pesmi). Pri ljudskem petju ob latinski »tridentinski« sv. maši se od darovanja do povzdigovanja poje darovanjsko pesem oz. darovanjsko kitico mašne pesmi in ko zazvoni zvonec za Sanctus, se zapoje Svet, lahko pa se na začetku darovanja poje tudi praznična pesem, vendar mora biti končana do hvalospeva; sicer pa so namesto darovanjske pesmi lahko tudi prošnje vernikov, ki sicer po »ritusu« tega obreda niso predvidene.
DAROVANJSKE PESMI 406 - 418 in
Verni kristjani 399 (1. in 6. kitica: Bogu darujemo)
Bodi hvaljeno, češčeno 420 (2. kitica: Najponižneje prosimo)
Ubi caritas est vera 466
nekdaj tudi Ave Maria, kar danes ni več primerno
V nadaljevanju so kot možne darovanjske pesmi navedene tudi pesmi svetih časov Cerkvenega leta, vendar naj opomnim, da po nekaterih liturgičnih pravilih tu niso primerne, ker ne izražajo vsebino darovanja.
- v adventnem času:
adventne pesmi 13 – 26
- v božičnem času (zlasti teden po Božiču):
božične pesmi 39 – 63
- v postnem času (zlasti v 2. delu postnega časa):
postne pesmi 65 – 86, še posebej:
Na sveto goro Golgoto 70 (4. kitica: Med nami noč in dan živi)
- v velikonočnem času (zlasti v prvih tednih po Veliki noči):
velikonočne pesmi 119 – 141
Pogojno sprejemljive popevke:
Glej na te darove
Kakor je bil ta kruh
K tempeljski zakladnici
Miza, okrog nje so zbrani dvanajsteri
Ne življenje, ne smrt
Nočem več ur, ki bi zame bile
Možna slovesna oz. praznična oblika sodelovanja pri pripravljanju darov: Orgle in pevci molčijo, strežnik oz. diakon mašniku pri oltarju izroči pateno s kruhom in nato še kelih z vinom, pri čemer mašnik obakrat s povzdignjenim darom govori »Hvaljen Bog, Gospod…« in ljudstvo odgovarja »Bogu čast in hvala vekomaj!«, nato komentator razlaga še morebitno prinašanje drugih darov (npr. vina in kruha, šolskih torb, poljskih pridelkov… odvisno od vsebine praznika), seveda brez petja, lahko le ob tihem spremljanju orgel ali drugih inštrumentov, zatem mašnik po napevu iz skladbe Molite bratje (Jože Trošt) začne peti liturgično besedilo »Molite…« in pevci v skladu z notami v skladbi nadaljujejo »Naj sprejme…«, med tem petjem zbora pa si mašnik še umije roke in lahko naloži kadilo ter pokadi darove in oltar, nato pa diakon ali strežnik pokadi še mašnika, ostale v prezbiteriju in ljudstvo v ladji, po končanem petju zbora pa mašnik moli oz. poje darovanjsko prošnjo, kakor sledi naprej po mašnem redu.
Med mašnikovim umivanjem rok verniki lahko pomislijo, kako se je Pilat motil, ko je mislil, da se bo z umivanjem rok opravičil, ker je po krivem obsodil Jezusa.
Verniki vstanejo.